PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

Razstavni prostor gradu Grad

Goričko v letu 2023 praznuje dvajsetletnico razglasitve območja za krajinski park. Leta 2003 je Vlada Republike Slovenije Goričko prepoznala kot posebno območje v Sloveniji, ki ga je vredno ohranjati in v njem človekove dejavnosti razvijati prijazno do narave in ljudi, ki tukaj živijo ali prihajajo na obisk in v goste. Goričko nima osupljivih naravnih pojavov kot so slapovi in kraške jame ali skalni alpski vršaci, ima pa slikovito kulturno krajino, kjer se ostanki samonikle narave prepletajo z obdelanimi njivami, pokošenimi travniki, vinogradi in senožetnimi sadovnjaki med hišami v zaselkih in vasmi. Slikovitost Goričkega že od nekdaj navdihuje umetnike, ki svoja občutja in videnje izražajo v besedi, glasbi in v likovnih delih.
Slednje je vodilo priprave letošnjih razstav, ki nas navajajo k razmisleku o tem ali prav ravnamo, smo kaj zanemarili ali lahko kaj izboljšamo?

Goričko na starih fotografijah
V prvem prostoru v nadstropju renesančnega palacija so na ogled fotografije na starih razglednicah, ki prikazujejo Goričko skozi objektiv fotografov Alojza Sbulla, Julija Gyula Schönauerja, Jožeta Kološe in drugih, ki so dokumentirali stanje prostora že pred drugo svetovno vojno in po njej. Posamične fotografije hranijo Zoran Vidic, Mark Krenn, Jože Cigan in Pomurski muzej v M.Soboti. Z motivi vabimo k fotografskemu natečaju.

Goričko, kot ga je videl Kološa
V vitrinah so umetniške fotografije krajinskih prizorov, kot jih je videl Jože Kološa (*1920 † 1998).
Jože Kološa – Kološ, slovenski umetniški fotograf se je rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti. Umrl je 29. junija 1998 v Semedeli. V spomin številnih se je zapisal s svojimi fotografijami prekmurske pokrajine, mlinov, lončarjev in drugih prebivalcev Prekmurja in Murske Sobote. Kološ je nesporno bil mojster fotografije, pionir moderne slovenske fotografije in inovator na področju sodobnih fotografskih izrazov.

Življenje in delo Kološe
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij. 

Goričko kot krajinski motiv slikarjev
V drugem prostoru so slike s krajinskimi motivi prekmurskih akademskih slikarjev iz zbirke galerije Robin v Murski Soboti in slike Nikolaja Beera, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, ki se je rodil leta 1945 v Križevcih na Goričkem.

Slikarji in njihova dela:

Nikolaj Beer, 10.3.1990 (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer brez naslova (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer, Zapuščena žaga, Lucova (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer, Pri polni luni na Goričkem, 2015, (zasebna last)
Nikolaj Beer, Pomladno jutro na Goričkem, 2020, (zasebna last)
Nikolaj Beer,Kükeč, ob poti, 2019, (zasebna last)
Igor Banfi (zbirka galerije Robin)
Marjan Gumilar, Vučja gomila, 1992 (zbirka galerije Robin)
Ignac Meden (zbirka galerije Robin)
Sandi Červek (zbirka galerije Robin)
Robert Černelč, sosedovo dvorišče, 2000 (zbirka galerije Robin)
Zdenko Huzjan, 2002 (zbirka galerije Robin)