PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

V strunjanskih nasadih namreč raste tudi avtohtona, kulinarično slastna, zdravilna, a premalo znana istrska artičoka. Le-ta ima na slovenski obali celo daljšo tradicijo kot kaki, saj jo v Strunjanu poznajo še iz časov pred Beneško republiko. Raste na sončnih legah, ki jih na tem koščku raja res ne manjka, rada ima toploto, maj je njena sezona. Je vijoličasto zelene barve, od običajne artičoke je nekoliko manjša, predvsem pa bolj okusna, zaradi česar je pri gurmanih cenjena tako kot npr. divji šparglji.

Kot zdravilno rastlino so artičoko začeli uporabljati šele v 20. stoletju. Pospešuje prebavo, spodbuja črevesno floro, čisti jetra, spodbuja delovanje žolča, znižuje holesterol ter spodbuja izločanje vode iz telesa, lajša tudi sindrom razdražljivega črevesa. 88 % artičoke je voda, ostalo pa same koristne snovi - vsebuje vitamine B, C in K, betakaroten, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Seznam jedi, ki se jih lahko pripravi iz te sredozemske rastline, je dolg: solate, vložene artičoke, artičoke kot dodatek k mesnim omakam, testeninam, picam …Artičoka dopušča domišljiji prosto pot. Pravijo, da ko enkrat poskusiš strunjanske artičoke, ti druge ne teknejo več tako kot prej.

Organizator: Turistično društvo Solinar Strunjan