PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

Oja, stari ded, star’ga deda nočem met, ob 19.00
Kulturni dom Cerknica
Ljudski plesi, pesmi in zgodbe. Vstop prost

Ljudske pesmi, plesi, šege in zgodbe o pustnem času na Notranjskem in Dolenjskem.

Po starem izročilu so se morala dekleta poročiti do pusta. Pozimi je bil čas za ohcet in tudi zimska prehrana je ljudem to omogočala, saj so si že pred božičem pripravili kolin, ostale dobrine pa so tako že morale biti v kašči od poletja in jeseni. Zima je bil letni čas, ko so imeli čas eden za drugega in za notranja opravila, tudi druženja in starejši ljudje povedo, da so ohceti trajale tudi po tri dni. Vključno z dekliščino in fantovščino pa vse skupaj en teden. Toliko traja tudi Pust v Cerknici. Po pepelnici pa je nastopil  strogi post in upanje na ljubezen in ženitev je morala počakati  novega letnega cikla.

V letošnjem programu se bo malo več poudarka na ljudskemu petju, kot prejšnja leta.  K  predstavitvi  smo povabili Kulturno društvo Rak z Rakeka, ki se kot izredno uspešna notranjska folklorna skupina uveljavlja v regiji, na gostovanjih doma in v tujini in z velikim veseljem ohranja notranjsko izročilo, pa tudi iz drugih pokrajin. Tokrat bodo z mladim dekletom zaplesali tožbo, da se s starim dedom ne bo ženila, saj bi to pomenilo betežnost in morebiti celo neplodnost. Pridruži se jim dragonar in celo Butalec, da bi ja odgnali nesrečo mladenki. Z njimi bomo obudili tudi pesem izpred druge svetovne vojne Cierkenca je lejpu mejstu in čas, ko so kontrabantarji pri Zgoncu, fabriki za sifon in krahelne, modrovali v ponedeljek in pili šabeso, namesto da bi šli kidat sneg s ceste. Pa tudi duhovščina se je preveč vrgla v politiko, namesto da bi z ljudmi molila.

Uživali bomo lahko bo ogledu plesov, kot so: češka polka, škarje ali drajdodel, mazolka, cvaj šrit polka, kovtre, polko, štajeriš, šotiš.

Naši najmlajši gosti bodo učenci Podružnične šole MAKSIM GASPARI iz Begunj pri Cerknici, kjer so v letošnjem šolskem letu šele oblikovali folklorni krožek in bodo najmlajši tudi prvič javno nastopili. Predstavili se bodo z ljudskimi pesmicami, ki so jih prejeli od svojih starih mam in očetov, z igricami, izštevankami in obhodno pesmico, ki pa so se jo naučili v vrtcu. Kaj je lepšega, kot da na naša vrata potrkajo otroške maškare, ki od vrat do vrat nosijo srečo in kličejo pomlad! Da bi sreča res prišla, jim moramo dati vsaj majhen dar.

V našem živem spominu ostaja akademski slikar Maksimiljan Rot kot tisto temeljno umetniško gibalo snovanja pustnih likov karnevala, ki se je napajal iz našega prostora in bil vedno avtentičen. Nove, sveže zamisli so obenem imele duh po starodavnem. Kako pa bi se ohranile najdaljše ljudske pesmi Notranjske, če ne ob večerih, ko smo bedeli ob gašperčku v pustni sobi ali poslušali žabe na Cerkniškem jezeru? Iz nabora pesmi, ki jih je pel Milan Rot in Jezerec Ludvik Jerman Mehon, bodo ljubitelji ljudskega petja GRLICA iz Cerknice odpeli  najdaljšo pesem, poznano kot  HAGADA, ki občestvu sporoča, Kaj je Ena, pa vse do trinajstter pustno ženitno šaljivo pesem Lan sem se ožienu ter malo manj veselo, a življenjsko resnično Ko sin u gostilno pride. Skupina želi ohranjati starinski način petja, ki je in še živi na Notranjskem.

Letos bo zaradi namigov iz občinstva malo manj nastopajočih, a goste od zunaj bomo kljub vsemu imeli. Veseli nas, da nam bodo o ljudskem petju iz Čušperka na Dolenjskem pričevali člani skupine ZARJA, ki že od svoji staršev prenašajo zdaj že na tretji rod ljudski način petja in pesmi, kot so Prišla bo že pomlad. V samem večeru bomo prepoznali, kako drugače zveni pristno ljudsko petje in kaj je iz te pesmi naredila narodno-zabavna glasba. S seboj bodo imeli tudi godca, ki vedno poskrbi za veselo vzdušje.

Društvo ljudskih pevcev JEZERCI iz Dolenjega Jezera, ki zdaj že vrsto let s ponosom ohranja ljudske pesmi in oblačilno kulturo Notranjcev, pa bodo kot vedno skrbno prinesli na oder izročilo jezerske kulture Cerkniškega jezera, kjer je osrednji nosilec spomina nepogrešljivi Tone Lovko. Iz otroštva, mladosti, pa tudi iz pripovedovanja stare mame se spominja, kako so vlekli ploh dekletu, ki bi se tisto leto morala poročiti, pa je morebiti po nesreči ali namenoma obljubo razdrla. Na debeli četrtek so ji potem fantje ponoči razgrajali pod oknom. Nemalokrat se je zgodilo, da so ji naredili tudi pojaca, ga obesili na drevo pri hiši ali pa ga celo narisali na hišo. Vsaj tako pravi cerkniško izročilo. Slišali bomo torej pustno pesem Od ust je kapalo, ljubezensko Ko sem po gozdu se sprehajal in še Betajgo.  Beseda izvira še iz časov, ko je po Javornikih tekla meja z Italijo in se je za trgovino v vasi, četudi je bila še tako skromna, uveljavilo ime betajga iz it. butiega.

Veseli bomo vašega obiska in tudi vašega glasu, saj si želimo, da bi katero od ljudskih pesmi Notranjske zapeli skupaj. Le tako se bo izročilo ohranjalo.  Vabljeni!

Program podpira OBČINA CERKNICA,

Organizatorji:

• Pajn zavod za soanravno bivanje – hiša izročila
• Kulturni dom cerknica
• Pustno društvo cerknica