PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

V dveh terminih se bodo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Turizma Bohinj zvrstila 4 zanimiva predavanja o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih in paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime.

PETEK, 6.10.2023 ob 19:00

JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah

Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.

ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera

Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.

VABLJENI!