BOTANIČNI VRTOVI

Ustanova s tradicijo in znanjem od l. 1810
Je najstarejša znanstveno raziskovalna in pedagoška ustanova z neprekinjenim delovanjem od leta 1810. Predstavlja zbirko 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenije, Evrope in sveta. Vključuje tudi največjo semensko banko avtohtonih rastlinskih vrst v Sloveniji. Vrt je razdeljen v različne tematske enote. Od leta 2008 je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena. Je član Botanic Gardens Conservation International in predstavlja Slovenijo v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov.

Botanični vrt raznolikih zgodb
Čeprav je uradna otvoritev bila l. 2002, sega zgodovina parka že v konec 19. stoletja. Iz tistega časa sta se kot posebnost ohranili dve orjaški sekvoji in ogromen klek. Današnje poslanstvo botaničnega vrta je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst ter gojenje ogroženih rastlin. Botanični vrt omogoča visokošolsko izobraževanje ter obiskovalcem vpogled v naravne, okrasne in uporabne rastline

Vrt iz leta 1848
Je v historičnem slogu, ob svoji vili Mirasasso, oblikovala grška trgovska družina Scaramangà iz Trsta, tako da je vanj vnašala rastline, prinesene s popotovanj po celem svetu. Vrt, ki je od leta 1957 last Občine Sežana, z njim pa upravlja KSP d.d. Sežana, se danes razteza na območju 2 hektarjev. Z zbirko, ki šteje preko 170 različnih tujerodnih rastlinskih vrst ter izjemno kulturno zakladnico (z rastlinjakom iz leta 1890 na čelu), je vrt razglašen za naravno vrednoto državnega pomena, vrtnoarhitekturno dediščino ter naravni in kulturni spomenik lokalnega pomena.

Vrtno arhitekturna dediščina Slovenije
Arboretum je bil l. 1999 zaradi izjemnega kulturnega, krajinskega in zgodovinskega pomena z odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Po tematskih sklopih so urejene različne vrste rastlinja, vodni motivi in naravno krajinsko okolje. Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v parku, je pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu. Danes v arboretumu na 85 ha uspeva 3.500 vrst rastlin.

Park cvetja in etnografske dediščine
Tisoči cvetov spomladi zažarijo v Mozirskem gaju, tisoče barvnih odtenkov se jeseni zliva s šumenjem reke. Na obrežju Savinje že več kot 40 let domačini urejajo izjemno hortikulturno zanimivost – park cvetja, ki so mu postopoma dodali še objekte etnološke dediščine Zgornje Savinjske doline, zeliščni vrt, skalnjak, razgledni stolp in še mnogo drugih zanimivosti. Dogodki preko celega leta v Mozirski gaj privabljajo občudovalce lepega.

Najstarejši alpski botanični vrt na Slovenskem
Juliano je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, od leta 1962 pa jo neprekinjeno upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. Že leta 1951 so vrt zavarovali kot spomenik oblikovane narave. Kljub temu, da Juliana sodi med manjše botanične vrtove, v njej uspeva okoli 600 vrst alpskih, predalpskih in kraških rastlin, med njimi tudi številne redke, zavarovane in endemične vrste.