GEOPARKI

Poleg naravnih parkov se Slovenija lahko pohvali z dvema geoparkoma, ki imata status Unescovih Globalnih geoparkov. Osnovna načela geoparkov so varovanje, izobraževanje, popularizacija geološke ter ostale naravne in kulturne dediščine ter trajnostni razvoj območja. Unescovi Globalni geoparki v prostor ne prinašajo dodatnih omejitev, so pa pomembna in privlačna blagovna znamka območja. Geopark se ponaša z izjemno geološko in geomorfološko dediščino, ki je pomembna na državnem nivoju, izstopa pa tudi v evropskem in svetovnem merilu

Geopark Karavanke

Površina: 106.700 ha
Leto ustanovitve: 2013
Ustanovitelj: Delovna skupnost Geopark Karavanke

Geopark Karavanke je čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo. Odlikujeta ga zanimiva geološka zgodovina in pestra kaminska sestava s posebnimi minerali. Ti so bili osnova za razvoj rudarstva, fužinarstva in železarstva. Ponaša se tudi z bogato naravno, kulturno in tehnično dediščino.

Dravit

Divji petelin

ZANIMIVOSTI

Podzemlje Pece z edinstvenim podzemnim kolesarjenjem in vožnjo s kajakom po potopljenih delih rudnika svinca in cinka
Muzeji in zbirke z ohranjeno bogato kulturno dediščino
Legenda o Kralju Matjažu, ki spi v gori Peci
Geo pohodniške poti
Sodobno urejeni informacijski središči v Železni Kapli in Mežici

Več

Geopark Idrija

Površina: 29.400 ha
Leto ustanovitve: 2010
Ustanovitelj: Občina Idrija

Geopark Idrija, ki obsega območje Občine Idrija, je z bogato naravno in kulturno dediščino eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Izjemna lokacija na stičišču Dinaridov in Alp je botrovala izjemno pestremu in razčlenjenemu površju z globokimi grapami, obsežnimi planotami ter visokimi vrhovi.

Dolina vzdolž idrijskega preloma

Fosili školjke Triadomegalodon idrianus

ZANIMIVOSTI

Idrijsko rudišče je drugo največje rudišče živega srebra na svetu.
Divje jezero je eden največjih kraških izvirov v Sloveniji.
Veliki jesen (Fraxinus excelsior), visok 30 m, največji tovrsten primerek pri nas
Stopinje dvonožnega plazilca (predhodnika dinozavrov) izpred 220 milijonov let
Tomaževa miza, naravno oblikovana velika kamnita miza

Več

Geopark Kras

Park v ustanavljanju

Kras, slikovita planota nad Tržaškim zalivom, se v dinarski smeri razprostira 40 km v dolžino in do 13 km v širino, površina pa obsega približno 440 km2. Po imenu pokrajine je nastal mednarodni strokovni izraz »kras« kot sinonim za kamnito pusto goličavo z gosto posejanimi vrtačami.

Značilna podoba kraških tal

Presek rudistnih školjk v apnencu

ZANIMIVOSTI

Iz besede kamen je nastalo antično ime za pokrajino Carsadus, Carsus, ki se je spremenilo v Kras (slovensko), Karst (nemško) in Carso (italijansko).
Debela griža pri Volčjem Gradu je eno največjih in bolje ohranjenih halštatskih gradišč na Krasu.
Kraški naravni kamen Lipica fiorito ali Lipica rožasti je dobil ime po presekih fosilnih rudistnih školjk, podobnih cvetlicam.
Teran, slovensko avtohtono vino, pridelujejo samo na Krasu iz trte refošk. Značilen okus dobi zaradi rdeče-rjave kraške prsti jerovice (italijansko: terra rossa).